Farmakognozija

Farmakognozija je preučevanje zdravil, pridobljenih iz naravnih virov. Ameriško združenje za farmakognozijo farmakognozijo opredeljuje kot "preučevanje fizikalnih, kemijskih, biokemičnih in bioloških lastnosti zdravil, zdravilnih učinkovin ali potencialnih zdravil ali zdravilnih učinkovin naravnega izvora, pa tudi iskanje novih zdravil iz naravnih virov.
Beseda "farmakognozija" izhaja iz grških besed farmakon (zdravilo) in gnoza ali "znanje". Izraz farmakognozija je avstrijski zdravnik Schmidt prvič uporabil leta 1811. Prvotno - v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja - je bil "farmakognozija" uporabljen za opredelitev veje medicine ali blagovnih ved ("Warenkunde" v Nemški), ki so se ukvarjali z mamili v njihovi surovi ali nepripravljeni obliki. Surova zdravila so posušeni, nepripravljeni material rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora, ki se uporablja za zdravila. Študija teh materialov pod imenom farmakognosie je bila prvič razvita na nemško govorečih območjih Evrope, medtem ko so druga jezikovna področja pogosto uporabljala starejši izraz materia medica, povzet iz del Galena in Dioscoridesa. V nemščini se sinonimno uporablja tudi izraz drogenkunde ("znanost o surovih drogah").